Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2017 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF Marec/April 2018  

 

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes89
mod_vvisit_counterVčeraj284
mod_vvisit_counterTa teden373
mod_vvisit_counterTa mesec4248
mod_vvisit_counterVsi1089662

Prisotni na spletu

Prisotni 144 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 6656737
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Intervju s Petro Čanak

Petra je v našem društvu zaposlena preko javnih del. Ker rada piše, je njena največja skrb pisanje člankov ob vsemogočih dogodkih, vestno skrbi za fotogalerijo v društvenih prostorih, člani pa jo poznajo tudi kot zelo pridno in predano dekle, ki poprime za vsako delo, pa naj bo to administrativno delo, strežba, druženje s člani, ali skrb za čistočo in urejeno okolico naše hiše.

Pozdravljena, Petra! V uvodnih vrsticah sem te že nekoliko predstavil, toda več in bolje boš o sebi znala povedati sama.  Povej nam odkod prihajaš, kako si preživela otroška leta in kako si se spopadala s šolskimi klopmi.

Pozdravljen! Kar dobro si me opisal, morda bi dodala le še to, da sem pozitivna oseba, ki na svet in življenje gleda predvsem iz svetle plati. Res je da na čase pridejo tudi nadme temni oblaki, a se prej kot slej skalijo. Drugače sem pa čisto običajna ženska, ki se ne razlikuje v ničemer ali pa le v malenkostih od  drugih.

Že od otroških let bivam v mali, spokojni vasici po imenu Zvirče.

Otroška leta sem preživela pač, kot vsak otrok. Ker sem bila vedno polna energije, sem bila tudi temu primerno vedno potočena. Dirke s kolesi, plezanje po drevesih, sankanje po gozdnatih gričkih, kotalkanje…. so terjale svoj davek, kot so bile polomljene kosti, potolčene kolena ter komolci….

V najstniških letih sem se ukvarjala z prav vsemi zadevami, ki so aktualne za najstnike, nekatera pač dobre, druge manj dobre.

Spopadi s šolskimi klopmi, pa niso bili v osnovni šoli nikakor obetavni, saj sem tako, kot drugi najstniki bila mnenja, da sem najpametnejša pod obličjem sonca in da šole sploh ne potrebujem. A ta doba, takega razmišljanja je s časoma zbledela. Spopadi s šolskimi klopmi so se končali, še vedno pa se spopadam z izpiti na višji šoli, katero počasi končujem, saj mi je to trdno zastavljen cilj, ki ga želim doseči.

Če dovoliš, bi te vprašal kako si se prvič srečala z gluhoto in kaj je botrovalo tvoji izgubi sluha? Kako je gluhota vplivala nate v smislu osebnostnega razvoja?

S postopnim izgubljanjem sluha sem se začela srečevati že v zgodnjih pubertetniških letih, težave s sluhom (vedno slabše sem slišala) ter z ravnotežjem vse težje shajala sama. Obiskala nešteto zdravnikov, ki pa so vsakič postavili »smešno« diagnozo. Ena takih je bila, da mi sluh slabi zaradi preglasne glasbe. Oja, bila sem oboževalka takrat zelo popularne glasbene skupine, prihajam iz družine, kjer živimo in dihamo z glasbo. vendar to nikakor ni botrovalo moji postopni izgubi sluha. Nazadnje sta se starša, katera zelo cenim, spoštujem in mi pomenita vse na svetu le sedla skupaj in se pogovorila, kako bi mi lahko pomagala. Odpeljala sta me k takrat osebni zdravnici, od katere sem bila napotena na vse mogoče preiskave in preglede. V Jeseniški bolnišnici sem opravila CT glave, kateri ni  bil ravno obetaven, v sluhovodu oziroma slušnem živcu mi je rasel nekakšen tumor.  nato pa se je vse odvilo zelo hitro. Opravila sem še nekaj pregledov in pogovorov z zdravniki, a takrat se mi niti sanjalo ni, da njihove glasove slišim zadnjič. Po hitrem postopku sem bila sprejeta v bolnišnico, opravila pogovor z operaterjem, kateri me je seznanil z potekom posega in s posledicami…. 

Naslednjega dne, sem bila operirana, s tem pa sem se poslovila tudi od sluha, od glasov, svet se mi je tako rekoč porušil. A ker sem borka po duši, ker sem imela in še imam močno podporo ljudi, ki me imajo radi, sem premagala tudi to.

Če se ne motim, si članica društva AURIS postala pred kratkim oziroma spadaš med bolj sveže člane? Bi nam opisala svoje prvo srečanje z društvom, kje si izvedela, da obstaja in kaj ti pomeni članstvo v tej organizaciji?

Za naše društvo, društvo AURIS sem izvedela kmalu po tem, ko sem popolnoma izgubila sluh. Družinska znanka ima udi sina, ki je gluh in je bil dolga leta član društva.

če se nisem zmotila pri preračunavanju sem prvič v društvene prostore stopila 11 let nazaj, se včlanila, vendar zaradi bivanja v ljubljanskem zavodu za gluhe in naglušne društva nisem obiskovala, zaradi neugodnega termina uradnih ur druženja in zaradi tega, ker nisem imela prevoza. Šele po končani srednji šoli in ko sem nehala redno študirati ne višji šoli za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, ter se vrnila v domači kraj, sem spet lahko začela obiskovati društvo. splet okoliščin in moja brezposelnost, ter pomoč iz strani podjetja Racio social iz Celja so pripomogli, da sem prav v tem društvu AURIS dobila svojo prvo zaposlitev, s katero sem zelo zadovoljna, veseli me delo, katerega opravljam tu, rada sem med sebi enakimi, rada pomagam pri vseh opravilih. Izjemno zadovoljna sem tudi s sodelavci, s katerimi smo v dobrih odnosih, večkrat tudi rada rečem, da smo kot ena velika družina. Prav vsem pa sem hvaležna, članom in tudi sodelavcem, da so me tako lepo sprejeli, da mi pomagajo, me učijo in mi stojijo ob strani.

Pomen članstva v tej organizaciji je zame kot božji dar. Vsako jutro z veseljem vstanem in se odpravim na delo. Saj sem v prijetni ustanovi, med prijetnimi ljudmi.

Naše glasilo »Prisluhnite nam« in naša spletna stran sta polna tvojih prispevkov, iz katerih veje tvoja neverjetna želja po pisanju. Zanima me odkod izvira tvoje navdušenje nad tem?

Za pisanje me je navdušila žal že pokojna učiteljica na zavodu za gluhe in naglušne. Na zavodu za gluhe in naglušne sem bila vključena ponovno v osmi razred osnovne šole. Pri slovenskem jeziku, je profesorica ugotovila, da pišem izredno lepo, oziroma skozi pisanje izražam sebe. Ponudila mi je sodelovanje pri nastajanju šolskega glasila. Na začetku sicer nisem bila preveč zainteresirana, s časoma pa sem tudi sama odkrila strast do pisanja. Začela sem s šolskimi spisi,  doživetji z obnovami prebranih knjig itd. vendar so moje potrebe bile vedno bolj zahtevne. V začetku srednje šole sem se pridružila takratni mentorici šolskega glasila in začela redno in vestno pisati članke. Na en lep dan, se ne spomnim več kaj je bilo, sem doma sama od sebe sedla in začela pisati svojo zgodbo, svojo pot, svoje življenje, ker sem se težje izražala glede tega z govorom, sem poskusila pisno in z vsakim stavkom, mi je bilo lažje. Počutila sem se »lažjo«. Ko je bilo spisano, v namenu sem imela pač pisanje le zase, za svojo dušo, a ko sem prišla do konca, sem si rekla, da če je napisano že tako, lahko svojo zgodbo delim z drugimi in res poslala sem jo na uredništvo revije Frka, kjer so jo objavili. Skozi vsa leta šolanja sem redno in z velikim veseljem pisala o vse mogočih dogodkih, s tem pa sem rasla tudi sama, moja osebnost se je razvijala, postajala sem močnejša. Na koncu srednje šole, no že veliko prej, sem v sebi nosila željo postati novinarka, zato sem se na informativni dan, kjer si ogledajo bodoči študentje izbrane fakultete, ogledava fakulteto za družbene vede smer novinarstvo. Vendar sem po temeljitem premisleku ugotovila da ta fakulteta ni zame, saj študij zahteva veščine, katerih jaz zaradi svoje gluhote ne izpolnjujem. Sedaj, ko pa delam v društvu, lahko spet izražam sebe, svojo osebnost in svoja mnenja.

Tudi doma veliko pišeš, morda rajši bereš, ali pa kakorkoli drugače izrabljaš svoj prosti čas? Menda ti precej veselja dela tvoj zvesti kuža, bi nam ga hotela malce predstaviti?

Doma svoj prosti čas izrabim kakorkoli je pač mogoče. Doma ne pišem veliko, le če se dogovorim in imam postavljen rok, drugače ne. Berem kar veliko, sicer v zadnjem času bolj študijske zadeve, ker končujem višjo šolo. Rada sem v naravi, precej časa pa trenutno porabim tudi za prenovo oziroma za preurejanje svojega stanovanja. Pomagam tudi staršem pri vsakdanjih opravilih.

Moja Aba je posvojenka iz bližnjega zavetišča. Ker sem se vrnila iz Ljubljane v domači kraj, sem si zaželela imeti nekoga, ki bi mi zapolnil čas. Zato sva z bratom navijala za kuža J

Je pasme planinski gonič, zelo ubogljiva in predana psička.

Opažam, da te zanimajo tattooji, bi nam lahko pojasnila odkod izvira tvoje navdušenje do te vrste umetnosti, se v njem skriva kakšen globji pomen? Morda tattoo s svojo simboliko pomaga, da bolje izraziš svoj pogled na svet, ali pa gre zgolj za preprosto občudovanje te stare umetnosti? Kakšen je bil odziv okolice na tvoj tattoo in kakšni so bili občutki, ko si končno obiskala mojstra, da ti ga naredi?

Že več let, še ko sem hodila v srednjo šolo, sem si želela imeti tattoo, všeč mi je ta način umetnosti, občudujem mojstre, ki se s tetoviranjem ukvarjajo. Že v Ljubljani sem obiskala nekaj studijev, in si ogledala nešteto posnetkov, kako nastaja tetovaža. No v času šolanja sem si želela narediti korak naprej, vendar nisem našla ne pravega mojstra, ne studia, in nisem imela niti denarja. Ko sem se pa zaposlila v društvu in vsak dan hitim mimo tattoo studia, sem se odločila, da pokukam vanj, spoznam mojstra, se pozanimam o vsem mogočem. Naletela sem na Damjana, kateri mi je z veseljem odgovoril na vsa vprašanja, me seznanil z vsem kar moram vedeti, veliko sem prebrala tudi na spletu, predvsem na spletni strani tega studia, se naročila za termin in tako prišla do prvega tattooja.

Kot prvo sem imela nekoliko treme, a me je mojster kaj hitro pomiril in že je začel z delom. Prvi tattoo kateri je  kitajski simbol ljubezni iz njega pa izdelan prelep metulj predstavlja svobodo, ljubezen, vse pozitivno, drugi je nastal dobro leto za prvim in je moje nebesno znamenje škorpijon.

Sami občutki so bili nepopisno lepi, najprej pač trema pred neznanim, pa pogled na strojček za prebadanje kože.  Med delom nekoliko skeleč pekoč občutek ko se prebada koža. na koncu pa veselje in ponos, ker sem se odločila za tak korak in ga izpeljala.

Imela sem tudi nosni piercing, vendar sem ga morala zaradi zdravstvenih razlogov odstraniti.

K Damjanu se bom še vrnila, imam željo po še  enem tattoo-ju, vendar to pride na vrsto v bodoče.

Zadnjih nekaj tednov prav skrivnostno postopaš naokoli s fotoaparatom, ki te nikoli prej ni toliko zaposloval, kot prav zadnje dni. Bi nam zaupala kaj je razlog za takšen porast navdušenja nad tem lepim orodjem? Menda se udeležuješ usposabljanj? Zanima me za kakšna usposabljanja gre in kaj boš z njimi pridobila.

Res je, udeležujem se usposabljanja v Ljubljani. Podjetje Racio iz Celja ter zavor republike Slovenije izvajata usposabljanje za izdelavo video vodičev po Emoni (stara Ljubljana).

Fotografiranje in snemanje sta pri tem usposabljanju ključnega pomena, saj fotografije in video posnetke prenesemo na dlančnike, katere bodo dobili v roke obiskovalci.

S tem izobraževanjem bom pridobila kot prvo čast, za sodelovanje pri tej ekipi in pomoč pri izdelavi, kot drugo pa boljše znanje pri upravljanju s fotoaparatom in s kamero.

Bi nam zaupala svojo življenjsko filozofijo, kaj je tisto, kar te poganja naprej in kakšen je tvoj pogled na svet?

Življenjska filozofija, katera me poganja je predvsem pozitivno mišljenje, energija, dajanje in prejemanje dobrega.

Naprej me poganja marsikaj, lahko je že samo bližina tiste osebe, ki mi veliko pomeni. » Verjemi vase in v svoje sposobnosti !« Naj ti odgovorim z vprašanjem J

Kakšen pogled naj pa imam na svet v tem stanju kot sedaj je?

Kaj bi bila prva stvar, ki bi jo spremenila na svetu, če bi ti nekdo dal čarobno paličico, s katero bi lahko spremenila karkoli bi hotela?

Hmmm a samo ena star mora bit? No, zamahnila bi s paličico in pričarala svetovni mir. Svet tak, kot je sedaj, ne vem koliko časa bo ostal.

Bi za konec želela še kaj sporočiti našim bralcem?

Bodite zvesti sebi in svojim bližnjim, nikoli ne veste, kdaj boste koga potrebovali.

Hvala, ker si si vzela čas za intervju, nam pomagala, da smo pokukali na svet preko tvojih oči in želim ti, da bi bila še naprej tako pridna in uspešna, kakor si bila do zdaj.

Robert, hala tebi za zanimiva vprašanja. Vse lepo sedaj in tudi v bodoče.

S Petro se je pogovarjal

Robert Ronta

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

November 2018
N P T S Č P S
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow