Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2017 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF Marec/April 2018  

 

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes93
mod_vvisit_counterVčeraj284
mod_vvisit_counterTa teden377
mod_vvisit_counterTa mesec4252
mod_vvisit_counterVsi1089666

Prisotni na spletu

Prisotni 158 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 6656771
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Intervju z Darjo Pajk

073Gospa Darja je članica našega društva, je naglušna in se, tako kot mi vsi, spopada s tegobami, ki tarejo gluhe in naglušne. Vedno je nasmejana, rada se pogovarja in je nasploh pozitivna. Je mati treh najstnic, po poklicu diplomirana delovna terapevtka, poleg svoje službe opravlja še milijon stvari, da pa ji ni dolgčas, ima doma še mini živalski vrt, za katerega skrbi s svojimi dekleti.

 

Pozdravljeni! Na začetku po navadi vedno vprašam oziroma dam možnost, da se človek predstavi. Enako bo pri vas. Bi morda lahko kaj povedali o sebi, od kod prihajate? Kdo pravzaprav ste? V uvodnih vrsticah sem nekaj že napisala, a bi vseeno raje videla, če o sebi poveste kaj več vi sami.

Živim v Škofji Loki, kamor sem se preselila pred 18 leti. Sicer pa prihajam iz Ljubljane, iz naselja Rudnik, ki je tik pod ljubljanskim hribom Golovec. Če je nujno da se opredelim v enem stavku, bi lahko rekla, da sem zelo zaposlena mama, neprestano v pogonu in v akciji, z nešteto idejami. In dokaj tipična tehtnica, ki tehta vsako odločitev.

Čas otroštva … Kako ste preživeli otroška leta? Imate kaj bratov ali sester?

Moja otroška leta so bila prav prijetna. Včasih burna in divja, sploh zato, ker smo bili doma trije otroci. Imam namreč brata, ki je moj dvojček, in starejšo sestro. Z bratom sva veliko časa preživela zunaj, na Golovcu, v igri in med druženjem z vrstniki, počitnice pa sem preživljala na kmetiji pri stari mami. Enkratno zame. Dokaj skromno, brezskrbno otroštvo brez večjih obveznosti. Prioriteti sta bila učenje in delo za šolo. Veliko sem se ukvarjala tudi z ročnimi spretnostmi ter branjem. V času obiskovanja srednje šole sem odkrila ples ter preplesala cele popoldneve in vikende.

Šolanje. Ste visoko šolani, bi povedali kaj o svoji poti šolanja od osnovne šole pa do konca? Po končani srednji šoli ste se odpravili študirat. Kaj ste pravzaprav študirali? Kdo vas je navdušil za ta študij?

Po osnovni šoli sem nadaljevala šolanje na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Po enoletnem razmišljanju in vmesni zaposlitvi sem se vpisala na Višjo zdravstveno šolo in končala študij delovne terapije. Visokošolski študij so uvedli pozneje, leta 2000, med porodniškim dopustom za tretjo hčer sem opravila še dodatni 3. letnik ter tako pridobila naziv diplomirana delovna terapevtka. Med delom sem nadaljevala izobraževanje, opravila strokovna izpita s področja zdravstva in sociale ter napredovala tudi po nazivu.

Kdaj ste se pa prvič srečali z izgubo sluha. Kako ste premagovali izgubo, sledenje predavanjem na faksu? Navajanje na nov način življenja? Ste imeli dodatno pomoč? Pripomoček?

Spomnim se, da sem videla prvi slušni aparat pri enem od sošolcev v paralelki v osnovni šoli. Zdelo se mi je nekaj najbolj grozljivega. Velikokrat pomislim na to. Sama sem se srečala z izgubo že po končanem študiju, prej tega nisem niti opazila. Sestra, ki je zdravnica, je je bila prva, ki je pomislila, da imam težave s sluhom. Usmerila me je na prvi pregled in izjava takratnega zdravnika, da potrebujem slušni aparat, mi je podrla svet. Doma so me sicer tolažili, vendar se mi je situacija zdela tragična. Zanikala sem svojo naglušnost. Šele po dolgem času sem začela razmišljati o znakih, ki so se morda pokazali že v osnovni šoli. Srečanje z okvaro sluha v odrasli dobi je večini pretresljiva izkušnja, saj si zaradi nepoznavanja prepuščen samemu sebi, in to pogosto vodi v stanja osame in depresiranja. Sam rešuješ situacijo v svoji družini, s partnerjem, starši, otroki. In pogosto ni razumevanja. Postajaš izključen v svoji družini. Soočaš se s svojo težavo in hkrati učiš še okolje okoli sebe. Ob vzgoji otrok, njihovih težavah in podobno.Sama nisem imela nobene posebne pomoči, prepričevanje okolja, da to ni tako hudo, da je bolje, če česa ne slišim. Prav tako ne s strani zdravstvenega osebja. Postopoma sem se umikala iz okolice.Sem pa od vsega začetka vztrajala s slušnim aparatom. Po napredovanju izgube so mi v službi omogočili nakup sistema schola, ustreznejšega aparata ter dodatne zanke.

Po šolanju ste se zaposlili? Vaša prva zaposlitev? Kako so na vas gledali/gledajo sodelavci? So razumevajoči? Vedno sem govorila, da ljudje z izgubo sluha nismo nič slabši od ljudi, ki slišijo. Kako pa vi gledate na to? Kakšen je pravzaprav odnos med vami in sodelavci v službi?

Moja prva zaposlitev je bilo delo medicinske sestre v UKC Ljubljana. Kot delovna terapevtka pa sem delala domovih upokojencev ter z otroki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Moja sedanja zaposlitev je v VDC Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer delam z odraslimi osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Izguba sluha je počasi napredovala, s prvimi aparati sem se srečala v času pripravništva. Takrat se je zamajala moja samozavest, odločnost. Na razgovorih za službo mi je bilo grozno povedati, da slabo slišim, prikrivala sem v vseh svojih službah. Imela sem srečo, da sem delo opravljala predvsem individualno in sem si tako prilagajala okolje. Absolutno se strinjam, da ljudje z izgubo sluha nismo nič slabši, niti ne manj sposobni od slišečih. Je pa res, da se sami izoliramo in izogibamo. Kot sem opisala samo sebe pred desetimi leti ali več. Čeprav je bila moja izguba takrat bistveno manjša, kot je sedaj. Odnos med sodelavci je zdaj primeren. Občasno priletijo bodice, ki so plod nerazumevanja posameznikov, ne glede na strokovno usposobljenost. V službi sem seznanila sodelavce s težavo, sem pa v zadnjem letu, ko ne nastopam več v vlogi vodje enote, bistveno manj vključena v dogajanje okoli sebe in imam tudi bistveno manj stikov s sodelavci. Nedavno sem tudi za sodelavce pripravila predavanje na to temo.

Kolikor vem, se ukvarjate tudi z masažo.

Že v času študija me je zanimal dotik kot oblika sproščanja. Zato sem se pred leti odločila za izobraževanje na tem področju. Pa tudi želela sem si stika z ljudmi zunaj svoje stroke. Z masažo se zdaj ukvarjam le občasno, poleg drugih dejavnosti. Lahko rečem, da mi je neke vrste hobi.

Ste pa tudi predavateljica. Povejte bralcem, o čem predavate, zakaj in komu so pravzaprav predavanja namenjena? Kaj želite s tem povedati okolici? Kaj bi se po vašem moralo narediti, da se sistem za osebe z okvaro sluha izboljša? Kaj pa komunikacija slišeč-naglušen, katere so največje napake, ki jih ljudje nevede ali vede delajo pri komunikaciji z naglušno osebo?

Predavati sem začela šele pred kratkim. Ideje sem dobivala sproti, predvsem med pogovori v društvu, z Zlato in Borisom. Veliko predavanj, sicer manjših in krajših, sem imela v sklopu izobraževanj, na društvu pa sem začela s tistim o masaži. Predavanja potekajo v smislu ozaveščanja okolja, s katerim se vsak dan srečujemo. Tudi kot preventivna dejavnost. Kot društvo, kot skupina ljudi, tako tistih z okvaro sluha kot tistih brez nje, lahko naredimo veliko dobrega. V to vlagamo veliko svojega časa, vendar menim, da je to prava stvar. Predavanja oblikujem sproti – glede na občinstvo, ki ga imam. Po navadi pri predavanjih sodelujeva z Zlato, saj je ona poznavalec znakovnega jezika in ima bistveno več izkušenj z gluho populacijo kot jaz. Kot sva omenili že na začetku, želim javnosti sporočiti, da gluhota in naglušnost nista tabu. Sta le situacija, v kateri se lahko znajdemo vsi, in izguba komunikacije je težava, ki jo težko prebrodiš sam. Nujno je, da okolica ve, kaj pomeni, če nekomu poveš, da ne slišiš. Da se to upošteva. Pravzaprav menim, da bi bilo treba, da ljudje upoštevamo splošna pravila komunikacije, komunikacijski bonton, in tako ne bi bilo večjih težav. Vse osebe z okvaro sluha imamo težave, če se govorec premika, če ima brado, brke, če nerazločno govori, šepeta, vpije, če je okoli nas hrup, če ima neurejeno zobovje, prehitro govori, se pači med govorom. Primerno je, da si pri govoru včasih pomagamo z znakom, pisanjem. Če se ne razume enega stavka, se ga ponovi z izborom drugih besed.

Kot naglušna oseba ste tudi uporabnica tehničnih pripomočkov. Kaj bi rekli o ponudbi in ceni tehničnih pripomočkov pri nas? Ker pa kar nekaj potujete oziroma spremljate novosti o tehničnih pripomočkih po svetu, nas zanima, če je mogoče primerjati ponudbo tehničnih pripomočkov po svetu in pri nas?

Ponudba se je v zadnjih letih bistveno izboljšala, je pa vprašljivo, koliko se posameznik seznani s ponudbo. Morda bi tukaj izpostavila premajhno prepoznavnost zveze gluhih in naglušnih ter društev. Svetovni splet nam ponuja možnost, da se seznanjamo z novostmi, s tistim, kar nas konkretno zanima, primerna pa je tudi samopomoč med naglušnimi. Kajti vedno smo si pripravljeni skočiti na pomoč z informacijami in izkušnjami, ki jih imamo. Cene aparatov so izjemno visoke, visoke so tudi v tujini. Menim, da bi bilo treba urediti sistem davčnih olajšav za uporabnike tehničnih pripomočkov, ki so nujni za življenje. Kajti tega, da si posameznik kupi tehnični aparat zato, da lahko kolikor toliko solidno funkcionira, se ne upošteva nikjer. Menim, da so pripomočki tudi premalo poznani in jih je na tržišču premalo. Veliko pa je spet odvisno od iznajdljivosti posameznika. Bi pa omenila tukaj kot podporni sistem slovenski znakovni jezik. Osebno menim, da je izjemno dobro, če ga vsaj deloma obvladamo tudi naglušni in naši bližnji, saj pride do situacije, ko tehnični pripomočki odpovedo. Menim pa, da je tudi slovenski znakovni jezik pomembno uporabljati v pravilni slovenščini in ne samo v slengu.

Kaj pa odnos okolice, mesta, države, ponudbe, ugodnosti … do naglušnih oseb v Sloveniji in po svetu. Potovali ste v Anglijo, nam poveste, kako ste tam doživeli sprejetje, kako imajo tam urejen režim za naglušne ljudi?

Ne poznam tako zelo dobro sistemov v tujini, da bi lahko delala primerjave. Sem pa zasledila večjo odprtost družbe kot pri nas. Večjo ozaveščenost, sprejemanje in bistveno manj omejevanja. Več je prilagoditev v okolju, indukcijske zanke niso redkost na mestih, kot so postaje, pošte, sprejemna mesta ipd. Povsod tam, kjer se srečujemo s komunikacijo. Pozitivno presenečena sem bila nad natančnimi podnapisi pri televizijskih oddajah, saj so bili pri vseh oddajah, tudi pri pogovornih, in so zajemali celo opise zvokov. Nekako sem imela občutek, da gluhota in naglušnost nista omejitvi. V Sloveniji to občutim in me motijo opažanja, da nas okolica ne jemlje enakovredno. Nismo drugačni, nismo manj sposobni, potrebujemo pač naprednejšo komunikacijo, če se tako izrazim. Najbolj moteče pa je to s strani oseb, ki se sicer srečujejo z gluhimi in naglušnimi uporabniki.

Ste pa tudi mama. Kaj pravzaprav pomeni biti mama trem najstnicam? Kako najraje preživljate čas, ko ste prosti? Kako pa običajno poteka vaš dan? Doma imate pravi mali živalski vrt. Katere živali imate? Kako zmorete še to – poleg vseh možnih zaposlitev, ki jih imate?

Zanimivo in lepo je biti mama dekletom. Vse tri so prima dekleta, ki mi stojijo ob strani. Veliko vedo o mojih težavah, veliko se pogovarjamo o tem. Imamo zelo odprt, dinamičen in enakopraven odnos. Pri vzgoji otrok mi zelo pomaga poznavanje teorije izbire in nevrolingvističnega programiranja. V preteklih petih letih sem bila namreč postavljena na preizkušnjo samostojnega življenja z dekleti in potrebovala sem dodatna znanja s področja osebnosti, da naše življenje lahko poteka dokaj mirno in brez težav. Prostega časa skorajda nimam, včasih tudi sama sebe vprašam, kako mi uspe vse. Morda zato, ker stvari počnem hitro, ker se dobro organiziram. Skoraj ves čas v pogonu. Če pa potrebujem pomoč, si jo poiščem, in tudi prosim zanjo. Morda lahko opredelim, da v prostem času skrbim z otroke, živali ter sodelujem na društvu. S prijatelji se družim prek računalnika, zvečer pa po navadi pogledam, kaj je na sporedu. In seveda pogosto zaspim ob tem. Res je tudi, da so dekleta zdaj že tako velika, da prevzemajo nekatere obveznosti in z veseljem opazujem njihov napredek ter razvoj v mlade sposobne ženske. Najmanj se obremenjujem z gospodinjstvom. Delo doma tako ali tako počaka, otroci pa me potrebujejo zdaj. V glavi imam neprestano ogromno informacij in včasih se res počutim kot brskalnik Google. Nekaj vtipkaš vanj in jaz izvržem odgovor, se aktiviram na želeno področje. Pa ne samo na eno področje. Se pa zgodi, da tudi odpovem. Posebna oblika sproščanja in nabiranja energije je naš zlati prinašalec Tor. Sam je prepričan, da je enakovreden dekletom. Res je, da si brez njega sploh ne morem predstavljati svojega življenja. Kunec, morski prašiček in hrček so v oskrbi mlajših deklet. Pogosto se z dekleti zalotimo, kadar se igramo z njimi, ko jih opazujemo v njihovih odzivih in prav zabavno je. Živali nas tudi povezujejo in sproščajo. Občasno so sicer tudi povzročiteljice sporov – v smislu skrbi zanje, hkrati pa poskrbijo za empatičen odnos.

Občasno pa se mi naše živali pridružijo tudi v službi,

Ste pa tudi članica našega društva. Kdaj ste prvič prišli k nam? Kako se v društvu počutite? Kaj pa vaše mnenje o delovanju društva, se vam zdi, da dovolj predstavljamo našo dejavnost oziroma gluhoto in naglušnost? Bi po vašem mnenju lahko naredili še kaj več ali drugače, da bi bili še bolj prepoznavni?

V društvo sem prvič prišla že pred nekaj leti, vendar nisem zmogla dejavno vstopiti. Takrat nisem imela občutka, da spadam sem. Nisem se znašla v svetu gluhih. Za nekaj časa sem se umaknila, sem pa spremljala delovanje prek spletne strani in časopisa. Tudi sama sem se začela izobraževati o gluhoti in naglušnosti. Dobivala sem občutek, da se naglušnost v javnosti jemlje tako brezbrižno. Za vnovičen obisk sem se odločila čisto spontano, se še enkrat najavila na pogovor v društvo, in takrat začutila, da so v njem sorodne duše. In potem je šlo v odnosih samo še navzgor. Glede na to, da imam veliko znanja z različnih področij, sem se lotila aktivnejšega sodelovanja. Predvsem pa mi je blizu to, da so bile moje ideje pozitivno sprejete, da se razmišlja o njih in da se deluje v skladu z njimi. Dobro se počutim v družbi z vsemi člani in prav prijetno mi je, ko se toliko starejših gluhih članov trudi z menoj, da bi jih razumela, saj je znakovni jezik zame pogosto prehiter in mu ne sledim.

Vaša življenjska filozofija? Misel, ki vas znova in znova poganja naprej po poti življenja.

Kaj se lahko naučim iz situacije, v kateri sem, saj se mi dogaja z nekim razlogom? Katera je tista potreba, ki jo poizkušam v danem trenutku zadovoljiti? Zakaj si postavljam omejitve, kjer jih ni? Sta mi pa že od srednješolskih let pri srcu reka: Post nubila phoebus/Za oblaki posije sonce. In Carpe diem/Uživaj življenje. Verjamem v energijo, ki nas obdaja, v moč naših misli in dejanj in poskušam ravnati čim bolj pozitivno.

Morda kakšno sporočilo za naše bralce?

Menim, da je nujno, da se okolje seznanja z težavami, ki jih imamo osebe z okvaro sluha, in da v primeru, če se znajdete v stiski zaradi tega, poiščite pomoč. Samo od nas samih je odvisna kakovost našega življenja in dokler se bomo postavljali v vloge odvisnežev, do takrat se situacija ne bo spremenila. Ko pa sprejmemo stanje, v katerem smo, lahko tudi primerno ukrepamo. Ni nujno, da se sprijaznimo z okvaro sluha, samo imamo jo, zavedajmo se je in ravnajmo tako, da bo naše življenje še vedno takšno, kot si ga želimo.

Petra, zastavili ste mi toliko vprašanj, ki zahtevajo poglobljene odgovore. Poizkušala sem odgovoriti čim krajše, za obsežnejši pogovor pa me lahko poiščete osebno.

Gospa Darja, hvala vam za vaš čas, ki ste si ga vzeli ter delili z mano in našimi bralci. Še naprej vam želim vse dobro.

Z gospo Darjo sem se pogovarjala Petra Čanak.

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

November 2018
N P T S Č P S
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow