Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2017 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF Marec/April 2018  

 

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes102
mod_vvisit_counterVčeraj284
mod_vvisit_counterTa teden386
mod_vvisit_counterTa mesec4261
mod_vvisit_counterVsi1089675

Prisotni na spletu

Prisotni 189 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 6656857
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Intervju

Marko Lukan na BleduMarko je član društva AURIS, je gluh mlad umetnik, katerega začetna pot skozi življenje niti ni bila tako lahka. Marko ima kot večina mladih ljudi za seboj veliko dogodivščin, vzponov in padcev. Delček njegove življenjske zgodbe oziroma poti bomo izvedeli skozi vprašanja, katere sem sestavila prav posebej zanj.

Marko pozdravljen. Je to tvoj prvi intervju s strani nas gluhih, ali si že kdaj prej podal kakšnega, ki so ti ga pripravili gluhi? Ideja za tokratni intervju je prišla pravzaprav s strani sodelavke, ker si pa ne dolgo nazaj diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, in si poiskal prvo službo, bi pač jaz malo povprašala okoli tega.

Najprej pa se malo opiši našim bralcem, povej kdo si? Kako vidiš samega sebe? Od kod prihajaš?

Sem mlad akademski slikar iz Kranja. Od rojstva sem gluh. Zgodaj sem začel stopati po strmi življenjski poti polni padcev pa tudi vzponov. O sebi lahko povem, da sem vztrajen deloven in včasih trmast .                                                                                                                                                                

Kako si odraščal? Si edinec, imaš morda kakšnega brata ali sestro? Hraniš morda kak posebno lep spomin na svoje otroštvo, čas odraščanja?

Imel sem lepo otroštvo. Imam starejšega brata. Z njim sva se skupaj igrala. Ko sem bil majhen, sem rad izdeloval figure in makete iz gline. Rad se spomnim izletov z družino. Opazoval sem gradove, cerkve. Ko smo prišli domov, pa sem to, kar sem videl, rad narisal.

Otroške vragolije? Verjetno si tudi ti, tako kot vsi mi, v otroštvu kakšno zagodel, kaj si kot otrok najraje počel?

Kot otrok sem zelo rad kuhal, ampak zunaj v pesku. Spomnim se kako sem babici naskrivaj vzel velik lonec in ga odnesel na kup peska. Babica je to videla in mi je hotela vzeti lonec. Ampak sem bil prehiter in lonec je bil že na mojem kupu peska.

Čas šolanja? Midva se pravzaprav poznava z Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ko si kot brezskrbni fantič tekal po šoli in z ostalimi učenci »gulil« šolske klopi. Kdaj si prvič prestopil prag Zavoda?

Star štiri leta sem šel v vrtec v oddelek za gluhe in naglušne v Kranju. Leta 1995 sem začel hoditi v prvi razred na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Potem sem se vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Z vztrajnostjo in pomočjo družine sem v letu 2007 maturiral.

V Zavodu si se šolal do konca osnovne šole, torej osem let. Kako si doživljal čas ko si s svojimi sovrstniki in prijatelji hranil svoja obzorja, oziroma svoje znanje?

Na zavodu mi je bilo lepo. Bil sem med sebi enakimi. Dobro smo se razumeli. Znanja pa na srednjo šolo nisem prinesel veliko. Tam mi je bilo zato težko.

Na koncu osemletke je prišla na tvojo pot življenja sprememba, odločil si se da šolanje na Zavodu postiš za seboj in poskusiš na redni srednji šoli. Zanima nas pravzaprav čemu taka odločitev? Kaj je bilo tisto, ki te je gnalo in zavetja Zavoda v »širni svet«?

Hotel sem postati slikar. Rad sem risal. Na zavodu so predlagali, da se vpišem v srednjo šolo za mizarja. Niso me prepričali, ker je bila moja želja po slikanju večja.

V katero srednjo šolo si se vpisal? Zakaj izbira prav te srednje šole? Kakšni so bili tam tvoji začetki, občutki? Kako si se počutil, ko si stopil v svet, ki je nekoliko »drugačen« od tvojega, torej v svet slišečih, sam pa si gluh?

Vpisal sem se na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in izbral smer industrijsko oblikovanje. Menim, da mi je ta srednja šola dobra podlaga za slikanje in oblikovanje. Prav zato sem se odločil stopiti ven iz zavoda in ni mi žal, če sedaj pogledam nazaj.

Kako si se znašel, saj verjetno tam ni nihče uporabljal znakovnega jezika, ki je tebi poznan in nujen? Okoli tebe so bili pravzaprav »tujci«, s katerimi si vsaj na začetku težje vzpostavil stik? Kdo ti je v teh trenutkih stal ob strani in ti pomagal premostiti oviro?

Bilo pa je zelo težko predvsem v prvem in drugem letniku. Moral sem se veliko učiti. Da sem nadoknadil manjkajoče znanje, je trajalo dolgo časa. Imel sem srečo, da sem dobil zelo dobro razredničarko, ki mi je stala ob strani in nekaj dobrih sošolcev, da so mi pomagali. Največ mi je pomagala moja družina. S pomočjo vseh njih sem uspešno zaključil Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo.

Kako se po tvojem mnenju razlikuje delo oziroma poučevanje v Zavodu za gluhe in naglušne in v šoli, katero si obiskoval?

Na zavodu za gluhe in naglušne je s pomočjo znakovnega jezika lažje sporazumevanje.

Kako je potekalo navezovanje stikov med slišečimi sošolci, s profesorji v srednji šoli? In kako si spremljal pouk, ki ni potekal v znakovnem jeziku?

S profesorji in sošolci sem se sporazumeval z branjem iz ustnic ali pa smo si pisali v beležko, ki sem jo imel ves čas pri sebi. Znakovnega jezika ni znal nihče. Veliko sem prepisoval med odmori od sošolke ali pa kopiral zvezke.

Po končani in uspešno zaključeni srednji šoli si šolanje nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost. Od kod pravzaprav izvira tvoje veselje do risanja, slikanja? Kdaj je bil pri tebi odkrit ta talent, in kdo ti je pravzaprav pomagal in te spodbujal, da si svojo strast oziroma svoje znanje nadgrajeval in ga izpopolnjeval?

Po končani maturi in uspešno opravljenem preizkusu na Akademiji sem se istega leta vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo. Kar sem sanjal se mi je uresničilo. Pravijo, da sem kar letal po hiši z obvestilom, da sem sprejet na Akademijo. Od otroštva sem zelo rad risal in sanjal kako bom postal slikar. Doma so me spodbujali in pomagali, da sem risarsko in slikarsko talentiranost nadgrajeval.

Katera tehnika slikanja oziroma risanja ti je najljubša? Morda v katerem od znanih umetnikov slikarjev vidiš vzor?

Moja najljubša tehnika je akvarel in akril. Od znanih umetnikov sta mi vzor Francisco Goya in Salvador Dali.

V času šolanja in študija si slikal in ustvarjal v šoli in kasneje na akademiji pri praktičnem pouku, kaj pa takrat ko ste za domačo nalogo dobili, kakšen tak projekt, kjer si moral umetnino narediti sam doma? Imaš doma tudi svoj ustvarjalni atelje, prostor ki je samo tvoj v katerem se prepustiš domišljiji in ustvarjaš?

Domačih nalog na Akademiji je bilo kar nekaj. Spomnim se predmeta likovna anatomija. Doma je bilo potrebno narisati vse dele človeškega telesa, enkrat kosti, enkrat mišice. Večje slike sem vse naredil na Akademiji, kjer so veliki ateljeji. Doma imam v mansardi svoj atelje. To je moj prostor, kjer sem sam svoj umetnik in ustvarjalec. Tam imam svoj mir.

Kot vemo si v času študija imel tudi nekaj samostojnih razstav, v Tržiču, v Kranju, na Bledu, in v Državnem Zboru. Zanima me, pa tudi bralce, kakšni so občutki, ko svoje delo postaviš na ogled ožji in širši publiki, ko prejemaš pohvale, občudovanja, podporo, spodbudne besede, morda tudi kakšno kritiko …. ?

Res sem bil že na nekaterih razstavah. Moji občutki so lepi, če obiskovalci pohvalijo moje slike in so jim tudi všeč.

Po opravljeni diplomi na Akademiji si verjetno iskal, in našel tudi svojo prvo zaposlitev? Kakšna je? Si zaposlen v panogi, kjer se lahko svobodno izražaš, te veseli, ali si krenil po daljši poti in ti je zaposlitev v svoji veji še malo daljša pot, katero boš v prihodnosti dosegel?

Po opravljeni diplomi sem in jo še iščem zaposlitev. Na prvem razgovoru za službo ni šlo. Mislim, da se je delodajalec ustrašil moje gluhote in neizkušenosti. Upam, da mi bo v prvi polovici leta uspelo pridobiti status samostojnega kulturnega umetnika. Pravijo, da je sedaj v tej krizi to težko. Bom videl.

Kaj pa tvoj prosti čas? Kaj takrat najraje počneš, te poleg slikanja in ustvarjanja v ateljejo veseli še kaj? Imaš morda doma kakšno domačo žival?

V prostem času najraje berem zgodovinske knjige in revije. Doma nimamo živali. Razumem pa se s sosedovim psom.

Bi na kratko opisal kako poteka tvoj običajen dan?

Moj dan včasih ko rišem poteka tako, da po zajtrku začnem risati, popoldan kaj berem, grem ven, pregledam poročila na spletu in na TV. Ko pa ne slikam, pa dolgo gledam televizijo in zelo pozno vstanem.

Si pa tudi član našega društva. Koliko časa, oziroma od kdaj si naš član? V društvu si se udeležil tudi projekta, v katerem je bila zaposlena ena od naših zaposlenih. Projekt se je imenoval PREHOD, skupaj smo se učili, si med seboj pomagali, skupaj smo obiskovali kuharski tečaj pod vodstvom profesionalnega kuharskega mojstra, šli smo v Italijo na izlet, skupaj smo predstavljali problematiko mladih gluhih v DZ, …. skratka skupaj smo preživeli lepe trenutke. Bi lahko povedal, kako si doživljal sam te srečanja oziroma ta čas, ko smo se družili malo bolj pogosto?

Lani sem postal član AURIS. Na kuharskem tečaju sem užival. Lepo mi je bilo tudi v Italiji. Ta srečanja na AURIS-u so bila zabavna. Veliko smo se pogovarjali.

Zanima nas, kako vidiš sebe, kot osebo čez nekaj let? Imaš cilje, načrte za bodočnost, ali raje uživaš in živiš v sedanjosti, in prepuščaš bodočnost spontano?

Upam, da bom pridobil status kulturnega delavca . Upam tudi, da bom pridobil katero od galerij, da bi razstavljala moje slike.

Kaj je tvoja življenjska filozofija? Misel, ki te drži pokonci in ti je v oporo, ko ti zmanjka energije?

Največji užitki niso privilegij bogatih, ampak tistih, ki si upajo in se odločijo.

Si želiš za konec našim bralcem kaj sporočiti? Jim povedati kaj, kar bi jim lahko bilo koristno? Morda le spodbuda?

Menim, da se z vztrajnostjo lahko veliko naredi. Vztrajnosti moramo imeti gluhi več kot slišeči, če hočemo, da uspemo.

Marko, hvala za tvoj čas. Želim ti še veliko uspehov na poti skozi življenje kakršnakoli že bo.

Petra Čanak

Razstava v Mestni občini KranjIntervju po razstavi za številne televizijeMarko s prijatelji na zelenici društva AURIS.Kuharska delavnic, ki je potekala v društvu.Presenečenje za mentorja kuharske delavniceNaš karikirani kuhar kot ga vidi Marko.Markova delaMarkova delaMarkova delaMarkova dela

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

November 2018
N P T S Č P S
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow