Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2017 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF Marec/April 2018  

 

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes90
mod_vvisit_counterVčeraj284
mod_vvisit_counterTa teden374
mod_vvisit_counterTa mesec4249
mod_vvisit_counterVsi1089663

Prisotni na spletu

Prisotni 151 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 6656758
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Cvetka Peteršič

3Pozdravljena, Cvetka! Zanima me, če je to tvoj prvi intervju? Bi se nam, prosim, predstavila, kdo si, od kod prihajaš?
Vprašanje me je presenetilo, kajti to je moj prvi intervju. Moje ime je Cvetka. Rojena sem v Mariboru.

Kot otrok sem živela v Pretrežu pri Slovenski Bistrici, sem edinka. Pri rosnih dveh letih naju je z mamo zapustil oče, ker si je ustvaril novo družino. Ves čas sem živela z mamo in starimi starši, do vstopa v osnovno šolo. Živeli smo v stari hiši, brez elektrike in vode. Mama je hodila k vodnjaku, ki se je bil kakih 200 metrov oddaljen, po vodo. Zaradi slabih bivalnih razmer se je mama odločila za gradnjo nove hiše. Ves čas je gradila sama, z lastnimi rokami in sredstvi. Graditi je začela leta 1975, vselitev pa je dočakala leta 1985. Kmalu po vselitvi pa smo porušili staro hišo.

Kakšni so tvoji spomini na otroštvo? Kako si odraščala do vstopa v šolo?
Spomine na otroštvo imam bolj slabe. V družinski skupnosti sta poleg naju z mamo živela še njena starša, kot sem že v uvodu omenila. Z menoj se je največ ukvarjala stara mama, skrbela je zame, da mi je bilo toplo in da nisem bila lačna. Kolikor je mogla, je s trudom komunicirala z menoj. Kot otrok nisem imela nobene otroške družbe, sama sem bila zelo plaha in tiha. Doma smo imeli manjšo kmetijo in sem morala pomagati pri kmečkih opravilih. Pomagala sem pleti na vrtu, grabiti, pasti sem morala krave ter nahraniti prašiče in kokoši. Imeli smo tudi mačke, psa in zajce.

Kakšni so tvoji spomini na čas, ko si prestopila šolski prag?
Prvi šolski dan me je v šolo pospremila mama. Obiskovala sem Center za korekcijo sluha in govora v Mariboru. Prvo leto me je vsak dan spremljala na poti do šole in domov. Ko sem bila pri pouku, pa me je čakala v Mariboru. Pot je bila zelo naporna. Kot sem že omenila, sem iz Pretreža, to je vas, ki je uro in pol do dve uri hoda oddaljena od Slovenske Bistrice. Pot se je vila po makadamu, skozi gozd, po kolovoznih poteh dol in gor čez gričke vse. Hodili sva v vsakem vremenu, nekajkrat sem ostala doma zaradi obilne snežne odeje. Od Slovenske Bistrice, ki je do Maribora oddaljena približno 27 kilometrov, sva se vozili z avtobusom. Bilo je zelo naporno. Zaradi oddaljenosti so me v drugem razredu dodelili rejnikom v Mariboru, da bi laže obiskovala pouk. Tam mi ni bilo dobro, saj sem bila večkrat lačna kot sita. Nekoč me je mama obiskala in videla, kako živim, ter me takoj odpeljala domov. Od tretjega razreda pa do konca osemletke sem živela pri teti, mamini sestri v Slovenski Bistrici. Od nje sem se vsak dan vozila z avtobusom do šole in nazaj.

Kakšni so tvoji spomini na čas, ko si obiskovala osemletko?
V razredu nas je bilo osem, od tega pol deklet in pol fantov.Še kar dobro smo se razumeli. Spomnim se, da nas je v prvem razredu imela zelo zlobna učiteljica, ki je mene imela še najbolj na piki. Če česa nisem znala ali razumela, me je takoj s palico usekala po roki. Kako me je bolelo, zaradi tega sem veliko jokala. Drugim sošolcem so bili njeni ukrepi bolj ali manj prihranjeni. Po posredovanju mojega starega očeta so v šoli končno ukrepali in odpustili to učiteljico. Od drugega razreda pa do konca osemletke smo imeli za razrednika učitelja Jožeta, ki je bil super. Spomnim se, da smo šli v šolo v naravi na morje v Poreč, takrat sem prvič videla morje. V spominu mi je ostal tudi celodnevni izlet na Mariborsko Pohorje. Na čas osemletke imam lepe spomine. Sama sem bila bolj slaba učenka, ker sem morala doma veliko pomagati na kmetiji in ni bilo ne časa ne posluha za mojo šolo in učenje.

Kam te je pot vodila po končani osnovni šoli? Kje si se izšolala in za kaj si se izučila?
Po končani osnovni šoli sem na mamino odločitev nadaljevala šolanje v Ljubljani na zavodu za gluhe in naglušne, kjer sem se izučila za poklic krojačice. Prvi dan me je do šole pospremila teta. Šolanje je trajalo tri leta. V Ljubljani mi je šlo veliko bolje kot v osnovni šoli. Stanovala sem v Dijaškem domu Ivana Cankarja na Poljanski cesti v Ljubljani. V šolo sem se vozila z mestnim avtobusom. Imela sem veliko boljšo družbo kot v Mariboru, zato imam na ta čas lepe spomine.

Kje si nadaljevala svojo življenjsko pot, ko si pridobila poklic? Si se morda zaposlila?
Po končanem šolanju sem začela s prakso v Slovenski Bistrici. V tem času sem pridobila veliko izkušenj pri šivanju ovratnikov za srajce in hlačnih žepov. Spet sem stanovala doma. Pri šestnajstih letih mi je umrl stari oče. Pot na delo je bila veliko lažja, saj je del poti že vozil avtobus, preostali del pa sem morala prehoditi. Ob sobotah, ko avtobus ni vozil, pa sem šla s kolesom, in to v vsakem vremenu. Po končani praksi sem dve leti živela doma in opravljala razna kmečka in gospodinjska dela.

Bila si članica mariborskega društva gluhih in naglušnih. Kdaj si zvedela za društvo in kdaj si začela zahajati vanj?
V Mariboru sem naključno srečala gluhega znanca, ki mi je povedal za društvo, nato sem se včlanila in kaj kmalu začela redno zahajati na srečanja z gluhimi, kjer sem se dobro počutila. Bilo mi je nadvse prijetno, saj sem se lahko pogovarjala s sebi enakimi.

Bila si poročena. Kako in kje si spoznala svojega moža?
V mariborskem društvu sem spoznala svojega moža. Osem let sva prijateljevala, preden sva se odločila za skupno zvezo. Bil je vdovec in sem z poroko pridobila njegova otroka, za katera sem skrbela in sta me imela rada. Dobro smo se razumeli. Dve leti po poroki sem s pomočjo znancev našla zaposlitev v Meljah pri Mariboru kot šivilja v tovarni Lotus. Na delo sem se vozila z avtobusom. Moža sem prekmalu izgubila zaradi bolezni. Umrl je na isti dan, kot sva se poročila.

Kako je potekala tvoja življenjska pot po izgubi?
Dve leti po izgubi moža sem spoznala prijatelja. Spet sem stopila v skupno zvezo. Preselila sem se v Žabnico pri Kranju, od koder je bil moj mož. Našla sem zaposlitev pri privatnici, kjer sem šivala spodnje perilo. Po treh letih dela je šla firma v stečaj. Po tistem sem bila osem let brez zaposlitve. S pomočjo sekretarke Zlate sem se po dolgem času iskanja zaposlila v tovarni Kroj v Škofji Loki. Na žalost je po enem letu mojega dela šla tovarna v stečaj in sem spet ostala brez službe. Na srečo sem kmalu dočakala upokojitev. V drugi zvezi sem zdržala štiri leta, nato sva se zaradi nesoglasij razšla. V tem času sem našla službeno garsonjero v Škofji Loki, kjer sem živela tri leta.

Cvetka, zdaj si članica društva AURIS v Kranju. Kdaj si se včlanila in kako si zadovoljna?
Znanka mi je povedala za društvo v Kranju. Članica sem od leta 1998. Z društvom sem zelo zadovoljna, ker mi je sekretarka pri življenjskih odločitvah ogromno pomagala. Zelo rada obiskujem mesečna predavanja, kjer marsikaj novega izvem, pa tudi na izletih zelo uživam ... skratka sem zelo zadovoljna z društvom.

Zdaj živiš v Ljubljani in imaš partnerja. Od kdaj živiš v Ljubljani in kako si zadovoljna s svojim partnerjem?
Živim v stolpnici kot podnajemnica. Partnerja, ki je vdovec, sem spoznala v Škofji Loki. Tudi on mi je na moji življenjski poti ogromno pomagal in mi pomaga še danes. Odlično se razumeva. Skupaj hodiva na izlete, razne prireditve in veliko si pomagava. Jaz njegovi družini in on meni pri moji mami.

Kako preživljaš svoj upokojenski čas? Kaj najraje delaš? Ali se s čim ukvarjaš?
Rada hodim v društvo AURIS in se družim z gluhimi. Velikokrat grem na sprehod ter sem zelo vesela druženja in klepeta z gluhimi znanci. Še vedno rada sedem k šivalnemu stroju in se z veseljem lotevam manjših popravil za domače in zase. Zelo rada gledam popoldanske telenovele.

Cvetka, vidim, da si na svoji poti ogromno prestala in pretrpela. Zato ti želim vse lepo in hvala za klepet.

Alenka Dobnikar

1245678

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

November 2018
N P T S Č P S
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow