Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2016 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF NOVEMBER 2017  

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

Obiskalo nas je

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes93
mod_vvisit_counterVčeraj95
mod_vvisit_counterTa teden412
mod_vvisit_counterTa mesec1342
mod_vvisit_counterVsi1035455

Prisotni na spletu

Prisotni 157 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 5580440
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Festival nevladnih organizacij

IMG 29401. KAJ SO NEVLADNE ORGANIZACIJE (NVO)?
Nevladne organizacije (s kratico NVO) so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti: so neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi.
NVO tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tudi tretji sektor ali civilna družba. Opravljajo (vsaj) dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Ob tem, da predstavljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe, so namreč tudi pomemben izvajalec javnokoristnih storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja ...
V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. Med 23.000 slovenskimi NVO prevladujejo društva, sledijo zavodi in ustanove.
Društva so članske organizacije, katerih člani med seboj izvolijo svoje vodstvo. Kljub temu je najvišji organ zbor članov oziroma vsi člani društva. Društvo je lahko ustanovljeno za zagotavljanje interesov svojih članov ali za izpolnjevanje javno koristnih interesov.
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje neke dejavnosti. Zavodi nimajo članstva, kakor ga imajo društva, vodilni v zavodu so njegovi ustanovitelji. Namen zavodov je zagotavljanje nepridobitnih, javno koristnih storitev za posameznike ter organizacije. Ob zasebnih zavodih obstajajo tudi javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država ali občina in zaradi tega niso del nevladnega sektorja.
Ustanove pa tradicionalno pomenijo združevanje premoženja za nek določen namen, ki ga upravlja upravni odbor. Tudi ustanova ni članska organizacija.
Glavnih značilnosti delovanja NVO so:
Neodvisnost (predvsem od države in političnih strank):
• pri ustanovitvi: organizacije so odvisne le od zakonsko določenih pogojev za registracijo;
• pri delovanju: organizacije same določajo svoje dejavnosti, cilje in naloge, pri čemer država nima neposrednega vpliva na njihovo notranje upravljanje;
• pri prenehanju: država nima vpliva na prenehanje organizacije, tudi premoženje organizacije se po prenehanju ne prenese na državo temveč na organizacije s podobno dejavnostjo.
Neprofitnost:
• NVO lahko izvajajo komercialne storitve na trgu, vendar morajo ustvarjeni dobiček nameniti za svojo registrirano dejavnost, ne pa razdeliti med člane ali upravne organe.
Prostovoljnost:
• članstvo v NVO ni obvezno ali kako drugače prisilno, hkrati pa organizacije običajno vključujejo prostovoljno delo.
Multifunkcionalnost:
• NVO niso omejene na delovanje znotraj ene same dejavnosti, temveč lahko hkrati delujejo na več področjih, na primer športnem, socialnem, izobraževalnem itn.
Inovacijski potencial:
• zaradi neodvisnosti od države, političnih strank in trga se NVO lahko prej in jasneje odzovejo na nove družbene potrebe.
NVO lahko pridobijo status delovanja v javnem interesu. Gre za pomembno funkcijo NVO, ki nevladni sektor zelo razlikuje od preostalih, predvsem tržnega sektorja. Takšen status lahko pridobijo samo tiste organizacije, ki niso namenjene zadovoljevanju ozkih potreb svojega članstva, temveč je njihovo delovanje prepoznano kot splošno koristno za vso družbo.
Običajno je delovanje v javnem interesu namenjeno NVO, ki delujejo predvsem lokalno in tako mnogo prispevajo prav k neposredni dobrobiti lokalne skupnosti.
Zgodovina NVO
Razvoj NVO na Slovenskem seže daleč v zgodovino, saj so že različne zveze in združbe prijateljev iz 7. in 8. stoletja našega štetja imele določene značilnosti današnjih NVO. Zgodovinsko gledano pomeni začetek tovrstnih organizacij nastanek cehov (obrtniških bratovščin), verskih dobrodelnih organizacij in fundacij v 14. stoletju. V prvi polovici 19. stoletja so nastala prva delavska gibanja, ki so bila s poznejšo ureditvijo prepovedana oz. omejena v svojem delovanju. Prvi pravni akti, ki urejajo področje interesnega združevanja, so bili izdani po letu 1850. Tako prinaša društveni patent (izdan s strani cesarja Avstro-Ogrske monarhije) prvo ureditev društev, Zakon o pravici do združevanja v društva in politična društva iz leta 1867 pa predstavlja prvo zakonsko ureditev na tem področju. Poseben pomen ima nastanek gibanj, namenjenih narodnostnemu prebujenju. Najpomembnejše oblike združevanja so bile čitalnice. Pomembno vlogo so imele tudi zadruge oz. zadružništvo kot gibanje za obrambo interesov slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev, ki je s približno 1700 zadrugami pred drugo svetovno vojno pomenilo izjemno množično obliko stanovske samoorganiziranosti. Med delavci so se izoblikovala podporna društva, prostovoljne bolniške in pokojninske blagajne ter razni skladi pri socialnih organizacijah. Konec druge svetovne vojne in prihod socialističnega družbenega sistema sta pomenila zaton delovanja NVO, saj je državna regulativa onemogočala razvoj nevladnega sektorja. Pomemben mejnik predstavlja leto 1974, ki je z novim Zakonom o društvih pomenilo začetek ustanavljanja NVO, pri čemer so te organizacije ob nestimulativni podpori države ostajale majhne in nemnožične. V osemdesetih letih so nastajala številna nova družbena gibanja (mirovna, ekološka, za varovanje človekovih pravic, duhovna itd.), pri čemer je del najbolj dejavnih akterjev pozneje prešel v politično sfero, del pa je ostal na nevladni ravni. Obdobje po osamosvojitvi Slovenije je na področju nevladnih organizacij pomenilo nadaljevanje njihovega razvoja in krepitve.
Organiziranost NVO v Sloveniji danes
Povezave med slovenskimi NVO lahko razdelimo po treh kriterijih.
Prvi je vsebinski in znotraj njega je mogoče ločiti vsebinske ter horizontalne povezave. Med vsebinske spadajo gasilska, planinska zveza, zveza kulturnih društev, zveza društev upokojencev, zveza invalidskih organizacij itd., torej povezave, ki združujejo organizacije z istega ali zelo podobnega področja delovanja. Takšne zveze so v Sloveniji tudi najstarejše in najštevilčnejše, njihovo število pa narašča iz leta v leto.
Horizontalne povezave NVO so precej mlajše, saj so se razvile šele v zadnjih nekaj letih. Ključ njihovega nastanka je skupna pravna oblika. V Zvezo društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) so včlanjene različne zveze društev ne glede na njihovo dejavnost. Enako velja za Združenje slovenskih ustanov (ZSU), v katerega so združene slovenske ustanove oziroma fundacije. Pred kratkim je bila ustanovljena tudi Skupnost privatnih zavodov (SKUP), ki združuje nekatere od slovenskih zasebnih zavodov. Tu pa je še Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS), ki združuje tako društva kot tudi zavode in ustanove, saj gre za mrežo, katere članice so lahko vse slovenske nevladne organizacije, ne glede na področje svojega delovanja ali pravno obliko.
Mreže in krovne povezave
V drugo bi lahko NVO razdelili glede na trdnost njihove povezave, in sicer na krovne zveze in mreže. Pri prvih gre za reprezentativno oziroma predstavniško povezovanje. Drugačno je delovanje mrež, ki je načeloma bolj ohlapno, praviloma pa tudi nimajo predstavniške funkcije.
Nacionalne in teritorialne povezave
Tretji možen način delitve NVO je teritorialen. Nekatere povezave združujejo organizacije iz celotne Slovenije, druge le organizacije iz določenega območja ali regije. Tako govorimo o nacionalnih, regionalnih in lokalnih zvezah in mrežah.
V preteklosti je bila pozornost usmerjena predvsem v nacionalne zveze, z ustanavljanjem pokrajin pa se preusmerja na regionalne mreže. Tudi pri teh velja, da so regionalne vsebinske mreže precej starejše kot horizontalne. Slednje so se namreč začele oblikovati šele pred dvema letoma skupaj z regionalnimi stičišči nevladnih organizacij, ki so nastala z namenom okrepiti in povezati NVO znotraj posamezne statistične regije. Sicer bo pomen tovrstnega povezovanja najverjetneje prišel do polnega izraza šele, ko bo regionalizacija zares izpeljana, a ravno zato se zdi toliko pomembneje, da nevladne organizacije ustanovitev pokrajin pričakajo dobro pokrajinsko organizirane in povezane.
2. KAJ LAHKO NEVLADNE ORGANIZACIJE NAREDIJO ZA SKUPNOST
Uvodoma je bilo nakazano, da imajo nevladne organizacije (vsaj) dvojno družbeno vlogo: storitveno in zagovorniško.
To poglavje je zato razdeljeno na dva dela. V prvem delu je jedrnato in z nekaj primeri predstavljena storitvena dejavnost nevladnih organizacij, predvsem tisti njihovi programi in projekti, ki se v uvrščajo med javne storitve oziroma storitve, ki so v javnem interesu. V drugem delu je pozornost namenjena zagovorniški vlogi nevladnih organizacij in s tem njihovemu sodelovanju pri oblikovanju (lokalnih) javnih politik in predpisov.
A) NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT IZVAJALKE JAVNIH STORITEV
Med javne storitve spadajo vse tiste storitve, s katerimi država zagotavlja uresničevanje temeljnih ustavnih pravic za vse svoje prebivalce in za to praviloma uporablja javna sredstva. Gre za različne storitve na področju vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega idr. varstva, ki spadajo med temeljne dobrine socialne države.
Čeprav je za zagotavljanje javnih storitev dolžna skrbeti država, to ne pomeni, da jih sama tudi v celoti izvaja. Mreža izvajalcev javnih storitev vključuje tako javne zavode kot tudi zasebne profitne in nevladne organizacije. Zadnje javne storitve opravljajo na podlagi koncesij, kot del javne službe ali pa imajo njihovi programi status javnih programov, na področju kulture, na primer, status javnih kulturnih programov, na področju socialnega varstva pa javnih socialnovarstvenih programov.
V grobem bi sicer med programe in projekte, ki spadajo v okvir javnih storitev, lahko šteli vse tiste, ki jih na tak ali drugačen način (so)financira država, naj gre za ministrstva in druge vladne službe ali pa občine.
V zadnjih dvajsetih letih pa so nevladne organizacije začele širiti svoje dejavnosti tudi na tista področja, kjer so imele dotlej vodilno vlogo razne javne službe in zavodi. Gre predvsem za storitve s področja vzgoje in izobraževanje ter socialnega varstva.
Pri tem se postavlja vprašanje, kakšne so prednosti takšnega razvoja nevladnih organizacij in s tem pluralizacije izvajanja javnih storitev? Odgovor je preprost predvsem zato, ker pluralizacija prinaša:
• večjo (socialno) izbiro,
• hitrejše in prožnejše odzivanje na potrebe prebivalcev,
• večjo soudeležbo ljudi pri zagotavljanju storitev,
• boljši nadzor uporabnikov nad kakovostjo storitev in
• večjo vzdržnost sistema javnih storitev (s pluralizacijo njihovega zagotavljanja se namreč zmanjša tudi tveganje za njihov zlom).
Čeprav smo dejavnosti nevladnih organizacij shematično razdelili na opravljanje storitev in zagovorništvo, v praksi stroge ločnice ni mogoče potegniti. Četudi bi kje še lahko naleteli na organizacijo, ki se ne ukvarja z nudenjem storitev, pa je tako rekoč nemogoče, da se ne bi prvenstveno storitvena organizacija na neki točki spoprijela tudi z zagovorništvom.
Vzemimo za primer organizacijo, ki je dejavna na področju socialnega varstva oseb z duševnimi težavami. Kontinuirano strokovno ukvarjanje z neko dejavnostjo neizogibno da vpogled v razne pomanjkljivosti in stranpoti. Uvidimo, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bili rezultati še boljši. Ker so ob nekaterih notranjih najverjetneje potrebne tudi kakšne zunanje spremembe, na primer sprememba statusa tovrstnega socialnega varstva ali izboljšanje predpisov, ki ga urejajo, večja finančna podpora države itd., se zdijo poskusi vplivanja na tiste, ki imajo moč, da spremembe uveljavijo, neizogibni. In vsak tak poskus že spada med zagovorništvo.
V zagovorništvo se namreč uvrščajo vse tiste dejavnosti, ki so namenjene promoviranju in uveljavljanju nekega prepričanja, stališča, vrednot, odločitev, sprememb ... Z zagovorništvom imamo torej opraviti vsakič, ko se za kaj zavzemamo. Vanj spadajo javni govori in nastopi, pisanje pisem odločevalcem, protestiranje, nošenje majic s sporočili ... Sega od srečanj s politiki in pisanja kolumn do promocijskih aktivnosti na lokalnih prireditvah, celo promocija nekega stališča, medtem ko večerjamo s prijatelji, spada vanj.
Med nevladnimi organizacijami je zlasti znano njihovo zagovorniško delovanje na področju človekovih pravic, okolja, socialne enakosti ..., čeprav zagovorniško delujejo tudi na vseh drugih zgornjih področjih. Zagovorniško delujejo tudi, ko se zavzemajo za ustrezne pogoje delovanja in razvoja nevladnih organizacij nasploh.
Za njihov uspeh je pri tem izredno pomembna možnost sodelovanja pri odločanju prek formalnih mehanizmov, v postopkih, določenih v zakonskih ali drugih aktih.
B) SODELOVANJE V POSTOPKIH ODLOČANJA
Občani lahko pri odločanju neposredno sodelujejo prek zbora občanov, referenduma in ljudske iniciative. Z njihovo uporabo lahko oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja oz. odločajo o vprašanjih, ki se nanašajo na vsebino splošnih aktov občine. Ker gre za formalizirane zakonsko dokaj zapletene postopke, se ti le redko uporabljajo. Zato so se začeli uporabljati drugi mehkejši mehanizmi za vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev, čeprav zakonodaja ne določa, na kakšen način javnost ali nevladne organizacije sodelujejo pri odločanju ali kakšne mehanizme za vključevanje naj lokalne skupnosti uporabljajo.
Pri tem je treba razlikovati med splošnim vključevanjem nevladnih organizacij v oblikovanje politik in med sodelovanjem javnosti pri sprejemanju odločitev glede konkretnih posegov v prostor, kjer je vključevanje javnosti posebej zakonsko opredeljeno (Zakon o varstvu okolja, Zakon o prostorskem načrtovanju).
Oblikovanje politik
Lokalna skupnost sprejema veliko aktov, ki so zelo pomembni za razvoj skupnosti kot celote (npr. Strategija razvoja občine, Občinski prostorski načrt) ali za razvoj posameznega vsebinskega področja (npr. Letni program občine za kulturo, Letni program občine za šport). Lokalni akti so velikokrat odraz ali preslikava nacionalnih politik na lokalno raven (Strategija razvoja Republike Slovenije ... Strategija razvoja posamezne občine, Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji ... Letni program športa RS ... Letni program športa posamezne občine). Na nacionalni ravni v postopku oblikovanja takšnih politik sodelujejo nacionalne nevladne organizacije (različne zveze društev, druge organizacije, ki delujejo na nacionalni ravni), ki imajo nacionalni vpogled v problematiko. Na lokalni ravni pa lahko NVO, ki so aktivne v skupnosti, prav tako zelo tvorno prispevajo k boljšemu oblikovanje tovrstnih politik.
Zakaj?
• Ker v razpravo vnašajo pogled razvoja nevladnega sektorja, različnih storitev, ki jih opravljajo NVO, in s tem dvigujejo kakovost življenja občanov.
• Ker zelo dobro poznajo področje, na katerem delujejo, in lahko v razpravi sodelujejo tudi s svojimi strokovnimi pogledi.
• Ker zastopajo različne poglede različnih ciljnih skupin in skrbijo za to, da se interesi posamezne ciljne skupine ne zanemarijo.
• Ker združujejo večino ljudi v občini in je z njihovim sodelovanjem informiranost občanov o predlogu večja, večje je razumevanje posameznih segmentov, večja je sprejetost in s tem lažja izvedba (manj možnosti za nezadovoljstvo neinformiranih in izključenih občanov).
Sodelovanje pri sprejemanju drugih odločitev
Nekateri predpisi, zlasti s področja varstva okolja, določajo formalni okvir za posvetovanje z javnostjo oz. določajo, kakšne pogoje morajo nevladne organizacije izpolnjevati, da lahko sodelujejo v upravnih postopkih (npr. izdaja okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja). Ti predpisi niso sami sebi namen in niso namenjeni zavlačevanju postopkov. V teh primerih gre sicer za postopke, ki jih vodijo državni organi (Ministrstvo za okolje oz. Agencija RS za okolje), vendar se njihove odločitve izražajo na lokalni ravni. Nevladne organizacije nastopajo v funkciji interesov trajnostnega razvoja, da opozarjajo na elemente, ki jih investitorji in včasih tudi lokalne skupnosti v želji po ekonomskem napredku pozabijo. Tako nevladne organizacije s statusom v javnem interesu opozarjajo na pomanjkljivosti okoljskega poročila z vidika ohranjanja narave, ogroženosti posebnih živalskih vrst, podnebnih sprememb ipd. Ob primerni vsebini okoljskega poročila prek informiranja javnosti poskrbijo za večjo sprejetost posega v okolje med prebivalci vplivnega območja.
VIR: Priročnik skupaj za skupnost - Priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami (2010, CNVOS) - http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/

Kot vsako leto smo se nevladne organizacije tudi letos pod okriljem Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij zbrale na Prešernovem trgu na že dobro poznanem festivalu nevladnih organizacij LUPA. Vedno smo v prvi vrsti na festivalu prisotni zato, da predstavimo našo dejavnost mimoidočim, ki naše storitve morda potrebujejo. Vsekakor pa se na takšnih festivalih nevladne organizacije spoznavamo med seboj, dogovarjamo za skupne projekte ter iščemo ustrezne rešitve za dobro širše družbe.
Urška Cimperšek

IMG 2936IMG 2938

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

December 2017
N P T S Č P S
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow