V torek, 5. 6. 2012, smo v društvenih prostorih gostili osebje iz VDC Kranj, UKC in MEDICEP, d.o.o., potekalo je izobraževalno predavanje o komunikaciji z naglušnimi in gluhimi osebami. Predavanje je vodila gospa Darja Pajk. Po uvodnem pozdravu ter predstavitvi se je začelo predavanje. Najprej je podrobneje predstavila, kaj sploh so naglušnost, gluhota in tinitus. Povedala nam je, da ljudje pogosto naglušnost in gluhoto združujemo v eno celoto, a je poudarila, da sta ti dve stopnji okvare sluha popolnoma različni, kar je podkrepila z argumenti.

V ta del predavanja je vključila svojo zgodbo, kako se je začela in se še vedno spoprijema z naglušnostjo. Povedala nam je tudi o bolezni tinitus, ki povzroča šumenje, brenčanje, piskanje … v ušesih, kar je precej moteče, saj včasih preglasi tudi govor. Ker je vzrok te bolezni še neodkrit, ga ne znajo niti pravilno zdraviti oziroma blažiti. Veliko pozornosti je posvetila razlagi, kako se meri jakost sluha, kateri so pripomočki za merjenje in na kakšnih razdaljah ter koliko decibelov je močan kateri zvok. Pri delavnici na koncu prvega dela smo testirali sluh ene od udeleženk predavanja, ki je popolnoma slišeča, in sluh gospe Darje, ki je naglušna. Drugi del predavanja je potekal v duhu seznanjanja slišečih o tehničnih pripomočkih, ki so na voljo naglušnim. Prikazanih je bilo veliko vrst standardnih zaušesnih slušnih aparatov, videli smo tudi ušesni aparat ter izvedeli, kako se prijaviti za pregled sluha, se nato odločiti in izbrati pravi slušni aparat, ki ustreza osebnim in zvokovnim merilom. Predstavljen nam je bil tudi kohlearni implant (polžev vsadek), postopek operativnega posega, kaj s tem pridobijo uporabniki in kakšno je tveganje. Predstavljen je bil pripomoček implant baha, ki je v pomoč le naglušnim. Na ogled so nam bili tudi preostali pripomočki, od FM-sistemov do pripomočkov, ki zvok naredijo močnejši. Pri naslednji delavnici smo se šli igrico telefon: Darja je povedala besedo, ki je potovala od udeleženca do udeleženca kot šepet na uho, zadnji udeleženec pa je moral besedo povedati na glas; v prvem krogu ni bilo težav, v drugem delu sva se igre udeležila tudi jaz in Boris. Že ugotovitev, da udeleženci, ne vedo, kako naglušni oziroma gluhi osebi nekaj povedati, je bila nekoliko zastrašujoča. V drugem delu je na koncu iz besede svit nastala beseda spet. Spoznali smo zgodovino slušnih aparatov, in kako so se spreminjali do danes. Sledil je krajši odmor, okrepčali smo se s kavo in nekaj hrane. Po tem je gospa Darja spregovorila o komunikacijskih ovirah in težavah pri navezovanju stikov. Sporazumevanje je običajno oteženo, saj naglušno osebo lahko pri poslušanju sogovornika motijo okolica, šumenje, ropot, hrup, večkrat je ovira nerazločno govorjenje (momljanje) sogovornika, odčitavanje z ust pa postane težava, če je sogovornik moški, ima brke, ki pokrivajo ustnice in s tem ovirajo odgledavanje. Gospa Darja je izpostavila tudi ponavljanje ene in iste besede, ki je naglušni v prvem poizkusu ni razumel, lažje je, če sogovornik namesto ponavljanja uporabi drugo besedo ali opiše stvar na daljši način. Gluha oseba pri komunikaciji potrebuje tolmača, prav tako lahko odčitava z ust. Težave pri odčitavanju se pojavijo pri gibanju govorečega, k ni vedno obrnjen k naglušni ali gluhi osebi. Pri zadnji delavnici smo slišečim udeležencem predavanja pokazali, kako se gluhi in naglušni počutimo odrinjeni v družbi, kjer so tudi slišeči in pozabijo na nas. Tokrat v obrnjeni vlogi, ko smo gluhi pozabili na slišeče in se pogovarjali le v znakovnem jeziku. Ob koncu so udeleženci prejeli tudi potrdila o udeležbi in sodelovanju na predavanju. Po sklepni zahvali in želji, da se spet snidemo, smo se poslovili.

Petra Čanak

Deli naprej