Dohodnina1Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letu 2016 podarili 0,5 % dohodnine.

 

Stičišče Prehod

novo4

 

 

Logo

Glasilo društva

novo.gif  
Mala  
 PDF NOVEMBER 2017  

Novice društva

Projekti

Izvajamo

Glavni

Obiskalo nas je

mod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_countermod_vvisit_counter
mod_vvisit_counterDanes18
mod_vvisit_counterVčeraj128
mod_vvisit_counterTa teden563
mod_vvisit_counterTa mesec1493
mod_vvisit_counterVsi1035606

Prisotni na spletu

Prisotni 43 gostov .

Statistika ogledov

Števec pogledov vsebine : 5583047
Sporočilo
  • Obvestilo o uporabi piškotkov

    Spletni portal uporablja piškotke za potrebe analize obiskov in za izmenjavo prispevkov.

Posvet o dolgotrajni oskrbi

5Državni svet RS, ponedeljek, 24. 10. 2016
Sodelujoči:

Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, Martina Vuk, državna sekretarka ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Strokovnjaki iz tujine: g. Kai Leichsenring  Evropski center za politike in raziskovanje na področju socialne zaščite Dunaj, Avstrija, g. Ricardo Rodigues, Evropski center za politike in raziskovanje na področju socialne zaščite Dunaj, Avstrija, ga. Monika Gabanyi, samostojna strokovnjakinja iz Nemčije, g. Charles Normand  Trinity College, Dublin, Irska.
Posvet sta povezovala državna svetnika: ga. Darja Kuzmanič Korva in g. Peter Požun.
Ga. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, in ga. Martina Vuk, državna sekretarka ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sta v uvodu posveta predstavili dosedanja prizadevanja za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe pri nas. Pri tem sta izpostavili naslednje ključne točke:
• predviden je prenos pristojnosti z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ministrstvo za zdravje;
• nova veja socialne varnosti, ki bo temeljila na posebnem zavarovanju;
• enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic in prejemkov;
• vstopni prag upravičencev po dolgotrajni oskrbi;
• izbrani bodo izvajalci dolgotrajne oskrbe;
• predvideva se integrirano financiranje;
• finančna struktura iz različnih finančnih virov;
• sistem dolgotrajne oskrbe mora biti finančno vzdržen.
Obe predstavnici ministrstev sta poudarili, da se moramo vprašati, kakšno dolgotrajno oskrbo si želimo in kaj bo vse ta zajemala.
Gostje iz Avstrije, Nemčije in Irske so vsak s svojega zornega kota predstavili model dolgotrajne oskrbe v posameznih državah EU, in sicer pod skupnim naslovom Sistemi dolgotrajne oskrbe in njihovi izzivi v državah članicah EU.
Glavni poudarki predstavitev tujih strokovnjakov:
• Gre za sistemske prejemke. Pri uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe se moramo kot družba dogovoriti, kako bomo uvedli sistem dolgotrajne oskrbe (D. O.).
• Formalni in neformalni sistem socialne oskrbe.
• Države sprejemajo zasilne izhode uporabe sistema socialne oskrbe.
• Integriran sistem D. O.
• Ko se uvaja sistem dolgotrajne oskrbe, je pomembno tradicionalno razumevanje družine.
• Pojavljajo se nove težave, kako obdržati osebe v njihovem domačem socialnem okolju.
• Sistem dolgotrajne oskrbe je v vseh državah razumljen kot socialno tveganje.
• Gre za nove objekte in nove sisteme D. O.
• Oskrba v domu za starejše praviloma presega stroške oskrbe na domu.
• Postaviti si moramo vprašanja: Kaj je institucija? Kaj so bivalne institucije?
• V evropskih državah je zaznati opazen trend zmanjševanja velikih institucij ali deinstucionalizacije in krajše dobe institucionalizacije.
• Meje prehajanja med oskrbo v domačem okolju ali v institucijah morajo biti bolj tekoče.
• Pri uvedbi dolgotrajne oskrbe gre za košarice storitev.
• V sistemu D. O. morajo biti fleksibilne organizacije, uvesti je treba nove profile strokovnjakov in delovnih mest, integrirane stanovanjske enote ter finančni sistem.
• Usklajevanje sistemov, ocenjevanje potreb uporabnikov.
• Usklajevati je treba uporabnike in izvajalce dolgotrajne oskrbe.
• Zagotavljati informacije o D. O.
• Oskrbovalci so ljudje iz različnih skupin: svojci oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, otroci, ki imajo starše, ki so potrebni dolgotrajne oskrbe, in oskrbovalci, ki nimajo svojcev, so pa pripravljeni izvajati dolgotrajno oskrbo.
• Razvija se kultura med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci. Oskrbovalci zapustijo trg dela.
• Slovenija je objavila politiko socialne oskrbe, kar je po besedah tujih strokovnjakov zelo pozitivno.
• Pri učinkoviti uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe ni smiselno na to gledati kot na izdatek. Saj je D. O. generator delovnih mest in s tem se tudi pospešuje boj proti revščini.
• Enakost dolgotrajne oskrbe, kjer so pomembni principi: enak dostop, enaki rezultati, enake storitve, enaka uporaba.
Monika Gabanyi podrobno predstavi nemški model dolgotrajne oskrbe skozi 20-letno obdobje izvajanja sistema:
• Sistem zavarovanja ali financiranje iz davkov?
• Gre za obvezno zavarovanje, ki ne pokrije vsega. Plačujejo vsi delojemalci in delodajalci.
• Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je neodvisno od soc. varstva.
• Za dolgotrajno oskrbo je zavarovana vsa populacija.
• Zasebno zavarovanje, enoten sistem in enotna vstopna točka.
• Pri ugotavljanju potreb sta pomembna stopnja odvisnosti in stopnja omejenosti in ne, koliko je oseba neodvisna oz. koliko ni omejena.
• Z nadgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe, ki so ga v Nemčiji uvedli pred 20 leti in temelji na zavarovanju (kot zavarovanje zdravstvene storitve in socialne varnosti), želijo v sitem D. O. vnesti več pravičnosti, ker bo poleg telesne invalidnosti upoštevale tudi duševne bolezni in duševne prizadetosti.
• 2017 se v Nemčiji predvideva spremembe paradigme, ki bo temeljila na odvisnosti od pomoči in ne, koliko ste neodvisni oz. koliko ste samostojni.
• Ocene, koliko pomoči in katero pomoč kdo potrebuje, se opravijo na uporabnikovem domu.
• Oceno potreb uporabnika opravljajo strokovne komisije za dolgotrajno oskrbo, ki jih sestavljajo: zdravniki, medicinske sestre, psihologi, delovni terapevti in socialni delavci.
• Z izvajalci dolgotrajne oskrbe se podpiše pogodba, v kateri se opredeli izvajanje D. O.
• Tarife ure izvajanja socialne oskrbe se po Nemčiji glede na regijo razlikujejo.

Odzivi in razprava deležnikov v sistemu socialnega varstva
Vršilec dolžnosti direktorja ZZZS je poudaril, da je treba vedeti, kaj je vsebina dolgotrajne oskrbe, in poudaril, da trenutno ne vidi možnosti, da bi se dolgotrajna oskrba uvedla v okviru obstoječih virov zdravstvenega zavarovanja. Je pa izrazil pripravljenost, da bo ZZZS sodeloval z vsemi, ki snujejo sistem dolgotrajne oskrbe in s tem posledično pripravljajo Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Predstavnik Skupnosti občin Slovenije: Novitete, kot je sistem dolgotrajne oskrbe, je treba uvajati postopoma. Povzel je, da smo v predstavitvi nemškega modela slišali, da so ga uvedli pred 20 leti in pred tem so ga pripravljali 20 let ter da je ideja o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji prisotna vsaj že od 16 do 17 let. Nadalje je poudaril, da se odhodki občin za oskrbo na letni ravni povečujejo ter povedal, da občine financirajo:
• oskrbo v domu za občane, ki nimajo zavezancev za plačilo manjkajočih deležev za oskrbo v domu za starejše;
• financirajo pomoč Zavoda za oskrbo na domu za občane, ki na njihovem območju potrebujejo njegove storitve.
• Apeliral je na korigiranje Zakona o dedovanju, ki bi preprečeval, da bi starostniki, ki se odločijo za bivanje v domu starejših, svoje premoženje prepišejo na ljudi, ki niso zavezanci za plačevanje njihove oskrbe v domovih, nato pa jih mora finančno podpirati občina.
• Opozoril je na neustrezno urejeno nameščanje starostnikov v domove, ki jim omogočijo nastanitev v domu, ki ima koncesijo in s tem posledično višjo oskrbo za bivanje v domu.
Izvršna direktorica Zbornice zdravstvene in babiške nege je poudarila, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki ter diplomirani kader pomemben deležnik v oskrbi starejših ljudi, saj zanje skrbijo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih za upokojence ter na domovih uporabnikov v sistemu patronažne službe. Predlagala je razvoj profila poklica zdravstvenega in socialnega asistenta, ki bo asistent socialnega delavca in medicinske sestre.
Direktorica socialne zbornice je izrazila, da si socialna zbornica prizadeva, da dolgotrajna oskrba v Sloveniji ne bi prešla oziroma izhajala iz medicinskega modela nudenja pomoči oziroma ocenjevanja potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe, ker bi bil to po njenem korak nazaj, medtem ko si že več let prizadevajo za uveljavitev socialnega modela nudenja storitev v socialnem varstvu.
Pozvala je, da se moramo truditi za uvajanje bolj socialnega modela nudenja pomoči dolgotrajne oskrbe, pri čemer je po njenem treba misliti na supervizijo, intervizijo in korektno strokovno delo tako izvajalcev dolgotrajne oskrbe kot posameznih oskrbovalcev dolgotrajne oskrbe. Predvideti je treba financiranje dolgotrajne oskrbe, ki bo koristno uporabnikom, ter dejala, da se moramo odločiti, kako se bodo razporejala finančna sredstva.
Direktorica socialne zbornice je v svoji razpravi odgovorila predstavniku Skupnosti občin Slovenije in mu dejala, da se ji ne zdi umestno, da bi župani oziroma občinski sveti občin določali, v kateri dom se bo namestil uporabnik oziroma ona sama, ko bo stara in bo potrebovala domsko oskrbo.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije: Njihov predstavnik je poudaril, da centri za socialno delo prenašajo zavode za oskrbo na domu za domove za upokojence, da jih znova prevzemajo pod svoje okrilje, kar pa po njegovem povečuje obseg njihovega dela. Hkrati je predstavnik socialnih zavodov Slovenije poudaril, da ne vidi potrebe po uvedbi enotne vstopne točke in ni potrebe po enotnem izvedenskem organu za potrebe izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije: Podpora za celovito oskrbo.
Dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo: Dolgotrajna oskrba po njegovem prinaša premik k novi paradigmi, ki pomeni integriranje zdravstva in sociale. Pri svoji razpravi je izpostavil skrb, kaj bo potegnilo za seboj, če se bo pristojnost kreiranja dolgotrajne oskrbe prenesla na ministrstvo za zdravje. Za rešitev dileme pristojnosti, kdo bi kreiral in koordiniral dolgotrajno oskrbo, bi bilo po njegovem najbolj smiselno, da bi to prevzela Vlada RS in ustanovila Svet za deinstitucionalizacijo.
Uporabnice in uporabniki, ki predstavljajo invalidske organizacije: g. Dane Kastelic, ga Klaudija Poropat, g. Goran Kustura, g. Ivo Jakovljević, Polona Car: Vsi navedeni so opozorili, da so v vsej razpravi pogrešali uporabniški pogled na kreiranje sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, in se vprašali, kako je glede osebne asistence, ki se pri nas izvaja že petnajst let. Klaudija Poropat je pozvala go. Martino Vuk, sekretarko MDDSZEM, naj ji naj odgovori na vprašanje, ali to pomeni, da se bo osebna asistenca ločila od sistema dolgotrajne oskrbe, ki jo težji invalidi nujno potrebujejo, da lahko živijo samostojno življenje v svojem okolju. Vse navzoče je informirala, da je Zakon o OA (osebni asistenci) usklajen z vsemi invalidskimi organizacijami vsaj že eno leto in se nikamor ne premakne.
Ker je bilo vprašanje naslovljeno direktno na sekretarko go. Martin Vuk, jo je predsedujoči Peter Požun prosil, naj na to odgovori. Povedala je, da je pravzaprav to vprašanje še odprto in se še niso odločili, ali bosta dolgotrajna oskrba in osebna asistenca združeni v enem zakonu. Znova je poudarila stališče ministrstva, da če bo Zakon o OA s strani poslanskih skupin v DZ vložen, mu ne bodo nasprotovali.
Nadalje je sekretarka dejala, če Zakona o OA ne bodo vložili poslanci v DZ, se bodo na ministrstvu odločili, ali bo osebna asistenca vključena kot samostojno poglavje v Zakon o dolgotrajni oskrbi ali bodo peljali kot samostojni zakon. Vsi navzoči smo dobili informacijo, da je projektno financiranje osebne asistence zagotovljeno do leta 2019 in do takrat mora po njenem biti to vprašanje dorečeno.

Zaključki posveta
Predsedujoči posvetu državni svetnik g. Peter Požun je ob koncu posveta povzel bistvene zaključke posveta:
• Zadnjih 15 let je Slovenija na pravi poti, da uvede sistem dolgotrajne oskrbe.
• V kreiranje košarice storitev dolgotrajne oskrbe je treba vključiti tudi obstoječe in prihodnje uporabnike dolgotrajne oskrbe,
• Dolgotrajna oskrba se bo sprva izvajala kot projekt, ki se bo pilotno uvedel v določenih slovenskih regijah in se bo po določenem obdobju preučilo prednosti, slabosti in specifike izvajanja dolgotrajne oskrbe.
• Medijska podpora: mediji so bili pozvani, da korektno in temeljito obvestijo javnost o posvetu in javnosti posredujejo vsa stališča sodelujočih na posvetu.
• Poročilo posveta bodo posredovali Vladi RS, ministrstvom in poslancem državnega zbora.
• Posnetek posveta si je mogoče ogledati na spletni strani državnega sveta.
Posvet se je zaključil ob 16.45.
Zapisala: Metka Knez, univ. dipl. soc. delavka

Google prevod

Slovenian Croatian English French German Italian

Kontakt

Auris Kranj

Map-iconHuje 23/a

 
Clock  Uradne ure:
 
Pon: 15:00 - 19:00
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 777 036  
telephone-fax-icon  Tel/Fax  
(04) 235 14 70  
Phone-icon1  Telefon:
 
059 044 600  

Podružnica Jesenice

Ul. Staneta Bokala 4

 
Clock  Uradne ure:  
Tor: 09:00 - 13:00  
telephone-fax-icon  Tel/Fax:  
(04) 583 41 27  
Podružnica Tržič  
 Map-iconTrg svobode 10  
Clock  Uradne ure:  
Sre: 09:00 - 12:00
  14:00 - 16:00
Pet: 09:00 - 12:00
mobile-phone-cast-icon  Mobitel:  
041/ 908 550  

Podružnica Škofja loka

Map-iconKapucinski trg 4
Clock  Uradne ure:
Tor: 09:00 11:00
Sre: 14:00 16:00
Čet: 09:00 11:00
mobile-phone-cast-icon   Mobitel:  
041/ 777 036  

Prijavno okno



Koledar dogodkov

December 2017
N P T S Č P S
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6

Anketa

Kakšna je spletna stran?
 
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow