Nikoli si nisem mislil, da me bo en navaden dan pripeljal do tega, da sem dobil popolnoma novo razumevanje pomena rabe jezika in temu primerne natančnosti. S tem pa sem se spoznal, ko sem se srečal z delom za sodno tolmačenje. Tukaj pa se je pojavila potreba po osebi, ki bi bila prisotna na sestanku s stranko iz tujine. Na začetku pa sploh nisem kaj preveč vedel, kaj bi me tukaj čakalo.
Zato pa sem se odpravil na sestanek, na kateremu pa sem lahko izvedel, za kaj točno gre. Nato pa sem lahko videl, kaj vse je moral sodni tolmač delati. Sestanek se je namreč šel med dvema osebama, kjer pa je sodni tolmač moral prevesti vsak stavek, ki ga je oseba povedala. Na ta način pa je lahko sestanek tekel gladko, kljub jezičnim oviram med obema osebama na sestanku.
Tukaj pa me je zelo presenetilo, kakšno sproščenost in natančnost zahteva sodno tolmačenje. Vsak stavek je moral namreč zelo natančno prevesti, kar pa je bilo pomembno zaradi tega, ker je bil pogovor odvisen od tega. Že kakšna manjša napaka bi lahko namreč čisto spremenila vzdušje in rdečo nit pogovora, sploh pa, ko je prišlo do raznih strokovnih izrazov.
Zato pa mi je bilo to res zelo zanimivo, ter sem dobil nekakšno novo spoštovanje za sodno tolmačenje. To namreč zahteva res zelo visoko raven osredotočenosti in natančnosti. Med sestankom pa ni bilo niti enega momenta, pri katerem bi se sodni tolmač izgubil, oziroma ne bi vedel, kako mora nek stavek, oziroma neko zadevo prevesti. Zaradi tega pa je sestanek potekal zelo profesionalno.
To delo pa torej ni za vsakogar, kar pa je bilo nekaj, kar sem takoj ugotovil. Samo znanje jezika ni zadostno, da se gremo kaj takega. Pomembno je, da se tolmačeni stavki ustrezno navezujejo, ter ohranjajo tisti namen, katerega neka oseba želi izraziti. …