Pri sosedih imajo vsako leto tradicionalno trgatev, na katero grem zelo rad, ker je vedno veselo in lepo. Če se čez leto ne nasmejim dovolj, se na tej trgatvi sigurno. Pridejo ljudje, ki so polni smeha, hecev in se radi zabajo. Seveda je treba pošteno delati, a nobenega ne boš videl da jamra, da mu je trgatev težka. Ker so sosedje dobri ljudje, drugega niti ne pričakujem. Letos bo trgatev potekala cel dan, ker je grozdja ogromno. Gospodinja nas preko dneva streže, da nismo nikoli lačni in žejni. Sam na začetku trgam, potem pa kar hitro postanem nosač, ko vidim, da nekateri ne zmorejo več. Tako pošteno poskrbim za mišice in ob prihodu domov skočim pod mrzlo prho, da me drugi dan mišice ne bolijo.
Trgatev je res lepi običaj, še posebej, če se ohranja tisti stari način, ko so ljudje dobrovoljni in pripravljeni dleati celi dan, da se zvčer malo pogostijo. Letos smo celo zaplesali med trgatvijo, ker smo seveda vsi veseljaki. Takšne trgatve, kot je bila lets še ni bilo, to pa zato, ker sta gospodarja že starejša in ne vesta, kako dolgo bosta še vse to zmogla. Tako smo vsi dali vse od sebe in jim obljubili, da bomo še leta in leta skrbeli za to, da bo njihova trgatev uspešna.
Vse manj je ljudi, da so složni in pripravljeni pomagati- zastonj, tega ni več skoraj nikjer. Tako sem toliko bolj srečen, da imam takšne sosede in da živim na tako lepem kraju, kjer smo vsi složni. Trgatev pa je običaj, ki nas vsako leto še bolj poveže.