Kot otrok se spomnim, da sta bila oče in pa mama, zelo velika navdušenca raznih borilnih veščin, še posebej boksa, ter sta zato zelo pogosto po televiziji gledala kakšne tekme, oziroma borbe.
Tako pa se je to navdušenje nad boksom preusmerilo tudi name, ter je ta šport začel tudi mene zelo zanimati. To pa je vodilo do tega, da sem tudi začel trenirati boks, pri 16ih letih.
Ker pa sem bil že prej zelo navdušen nad raznimi športi, ter sem se tudi z nekaj športi ukvarjal, pa mi je bilo zato zelo zanimivo začeti trenirati boks, saj so bili treningi borilne veščine čisto drugačni, kot karkoli drugega. To pa je čisto logično, saj se boks od ostalih športov zelo razlikuje, kajti gre za šport, pri kateremu se je mogoče poškodovati, ter so lahko poškodbe nepopravljive.
Zato pa so bili temu primerno tudi treningi zelo naporni, tako fizično kot mentalno, saj je velik del boksa tudi to, da je vsak borec mentalno močan.
No tako pa sem se nekje tri leta učil samo tehnike, zraven pa smo poskrbeli seveda tudi za telesno pripravljenost. Po treh letih pa mi je trener rekel, da me je naučil že zadosti veščin, da se lahko začnem odpravljati na tekmovanja, saj je bilo to sedaj z mojim znanjem, veliko bolj varno.
No ta tekmovanja pa so mi bila tudi zelo naporna, saj se je intenziteta treningov, nekaj tednov pred tekmovanjem, konkretno povečala. To pa zato, da me je lahko trener ustrezno pripravil, da bi bil na tekmovanjih čim bolj uspešen.
Ko pa sem dopolnil 22 let, pa sem se moral od boksa na žalost posloviti, saj nisem več moral posvečati toliko časa temu športu, ter zato niti ni več bilo varno, da bi še naprej tekmoval. …